|
 Zavod iskreni.net izvaja številne programe za družine in pare v pripravi na zakon. V zavodu ne želimo idealizirati družine in družinskega življenja, saj se zavedamo, da danes mnoge družine živijo v najrazličnejših stiskah. Prepričani pa smo, da vsaka družina v sebi nosi življenjski potencial, ne glede na to, kakšno izkušnjo življenja trenutno doživlja. Zato je naš temeljni namen, da bi pomagali prav vsaki družini okrepiti zaupanje v njeno lastno vrednost.
IntervjuMica Škoberne
tiskovna predstavnica Zavoda iskreni.net, zavoda za kulturo življenja Bi lahko na hitro dopolnili stavek »Družina je zame ...«?
Zankrat samo moj mož. In tisto, kar mi je najbolj dragoceno in skupaj ustvarjava, so najin dom, ki nama ponuja varnost in prostor za skupno veselje in žalost; prijateljstvo, v katerem vsak dan pleteva nove vezi in novo bližino ter skupaj premlevava doživetja dneva; sanje, ki jih včasih skupaj samo sanjava, včasih pa se jih trudiva spremeniti v resničnost; zavezo, ki nama presenetljivo ponuja toliko nove svobode, in pa veliko smeha, ki ga lahko vzbudiva le drug v drugem.
Poročeni ste eno leto in še vedno zelo mladi. Kako ste doživeli preskok iz »mladinskega« v »družinsko«?
Še mlajši je moj mož, ki se je poročil kar 7 let prej, preden se poročajo povprečni slovenski ženini. In včasih sva deležna nekoliko nenavadnega »komplimenta«: »Ta dva sta pa tako fajn, sploh ne izgledata, kot da bi bila poročena.« Vsekakor živiva naprej svojo mladost podobno kot prej, le da je to še toliko lepše, ker jo lahko preživljava skupaj. Tako mladinsko in družinsko na nek način pri nama še vedno hodita z roko v roki. Sicer pa človek s časom dozori in preraste »čevlje« ene dobe ter se začne čisto udobno počutiti v novih »čevljih« naslednje dobe. In sedaj nama družinsko življenje nič več ne predstavlja skrbi in strahov pred izgubo svobode, ampak naju napolnjuje z veseljem in vznemirjenjem pred nečim novim ...
Se vam zdi, da se mladi danes dovolj poglobljeno pripravijo na zakon in družino?
Ponudbe je kar nekaj in nekateri pari jo zelo dobro izkoristijo. Žal pa je teh še vedno premalo, da bi lahko rekli, da se mladi na splošno dovolj pripravljajo. Sploh pa to ne velja samo za mlade, ampak enako za starejše. In ne vem, od kod miselnost, da ravno v zvezi z odnosi ne rabimo nobene vzgoje, kot pa na vseh drugih področjih iščemo neka izobraževanja, usposabljanja, mnenja strokovnjakov, skupine za pomoč ... Za zakon in družino se tako ali tako ne moreš nikoli 100 % pripraviti, vedno ostaja kup neznanega in nepričakovnega. Zelo dragoceno pa je, če ti nekdo pomaga poiskati vsaj orodje, s katerim boš lahko vsakodnevno trl »orehe« teh neznanih situacij. Dobra priprava ti namreč da prav to – zavest o tem, da je trud za dobre odnose nekaj zelo potrebenga, običajnega in dragocenega. Hkrati pa v takšni pripravi s partnerjem spregovoriš o temah, ki bi se jim morda raje izognil ali pa se ti morda takarat sploh še ne zdijo pomembne (kasneje pa!).
Po poklicu ste novinarka. Kaj danes mediji najbolj izpostavljajo v zvezi z družino?
Kot pri mnogih drugih temah so tudi tu pogosto v osredju predvsem težave, neki negativni pojavi, iz katerih pa nikakor ne moremo videti celovite slike in resnice o družini. Besedo družina žal prepogosto slišimo v povezavi z zlorabami, nasiljem, finančnimi problemi, nizko rodnostjo ali težavami pri usklajevanju dela in družine ipd. Je pa izkušnja z lanskoletnega festivala takšna, da so se mediji lepo odzvali tudi na tak dogodek, ki je v ospredje postavil pozitivne plati družine. Morda moramo medijem le pogosteje dati priložnost in kak povod, da sporočijo o družini tudi kaj lepega ...
Kaj vaju je z možem pritegnilo k delu za družine na področju civilne družbe?
V vsem tem odkrivava toliko lepega, da se nama zdi škoda, da bi ostalo skrito, nepoznano in nepriznano v družbi. Pritegnila naju je že družba ljudi, ki so tako pozitivno naravnani in s takim veseljem gradijo svoje družine. V tem sva prepoznala nekaj, kar človeka napolnjuje. Predvsem pa želiva ostati odprta tudi navzven, vse to bogati naju, najin odnos in nekoč tudi najino družino.
Pravijo, da se v prvih sedmih letih zakona postavijo temelji za naprej. Kakšne so vaše sanje za vašo družino sedem let po vaši poroki?
Toliko je sanj že za naslednje mesece, da o sedmih letih sploh še nisva razmišljala. Upava pa vendarle, da se bo do takrat najin dom že razširil za nekaj novih družinskih članov in da bo v njem živahno, ustvarjalno in toplo. Selitev iz petega nadstropja mestnega bloka v kako bolj prijazno okolje pa bi bila tudi dobrodošla. Sicer pa upava, da bova tudi po sedmih letih zakona še vedno mlada in da se bo podoba o zakonu in družini v javnosti do takrat že toliko spremenila, da ljudje ne bodo rekli: »Sploh ne izgledata, kot da bi bila poročena.« ampak »Tako sta fajn, verjetno sta poročena in imata kup živahnih otrok ...«
|
Igor Vovk
